Igor Bošnjak

Dogajanje v sodobni vizualni umetnosti (predvsem na področju videa) Bosne in Hercegovine je zelo zanimivo. Umetniki obravnavajo in predstavljajo različna vprašanja, probleme in odnose med preteklostjo – v smislu politike, ideologije in zgodovine – in sedanjostjo. Bosansko video umetnost bi lahko razdelili na tri področja: dela, ki obravnavajo nedavno vojno in post-travmatične elemente v družbi, dela, ki se ukvarjajo s splošnimi problemi in idejami v okviru medija in umetnosti, in dela, ki raziskujejo vprašanja osebne in socialne identitete. Pričujoči izbor je del projekta namaTRE.ba 3, nekakšne “druge” neodvisne video scene v Bosni in Hercegovini, ki predstavlja (ne)institucionalno umetnost. Na dela, ki odpirajo problematiko spomina, sta vplivala vojna in povojno okolje, medtem ko so na dela, ki se ukvarjajo z vprašanji skupinske identitete in ontološkimi problemi, vplivale umetniške in osebne travme. Ta izbor skuša na eklektičen način povezati dela, ki jih ne moremo združiti v okviru istega koncepta. Namesto nekakšnega kuratorskega koncepta vam lahko ponudim različne pristope in duh časa, ki jih lahko razumemo kot umetniško delo ali kot odraz politične situacije v tako zapleteni državi, kot je Bosna. namaTRE.ba s prikazom trenutnega “stanja v umetnosti” v Bosni postane videoprojekt/razstava, ki predstavlja video, film in performans, pa tudi eksperimentalni in kolažirani miks novomedijskih del, ki se ukvarjajo z večnimi vprašanji in težavami civilizacije, le da tokrat v danih okoliščinah sodobnih družbenih paradigem. Videoprojekt namaTRE.ba ne namerava postati velika pomembna mednarodna razstava, ampak želi vsako leto predstaviti dela umetnikov iz regije in iz ozemlja nekdanje Jugoslavije, kot tudi iz evropskega in širšega globalnega konteksta, ki se ukvarjajo z raziskovanjem umetnosti in videa na področju, kjer ta medij obstaja.

Kot pravi Tom Sherman: “Leta 2005 v New Yorku, Torontu in Los Angelesu video imenujejo instalacija, novi mediji, film, fotografija in celo slikarstvo, vendar le redko videoumetnost. Umetniki na različnih stopnjah svoje kariere ugotavljajo, da se sektor videoumetnosti deprofesionalizira. Ta deprofesionalizacija je v veliki meri posledica širjenja vse bolj razvitih orodij za produkcijo videa in masovnih kolektivnih prispevkov ogromne populacije umetnikov, ki delajo z videom. ‘Videoumetnost’ kot označba za umetnost, ki jo producirajo umetniki, ki delajo z videom, je v semantičnem smislu postala balast. Semantika, tako kot fizika, obravnava vedênje. Skrajno gledano, se je video v manj kot štiridesetih letih razvil iz povsem nerazumljenega v popolnoma transparenten medij. Video je prevladujoči medij 21. stoletja. Njegova moč in pomen izhajata iz njegove izjemne zmožnosti za prepletanje z drugimi mediji. Video pooseblja film, televizijo, nastopanje in nadzor. Postal je ultimativni živi medij vseh oblik naprednih digitalnih telekomunikacij. Pretok visokoločljivostnega videa v realnem času skupaj s sinhronim in prostorsko bogatim digitalnim zvokom se nam obeta v bližnji prihodnosti brezžične digitalne telefonije. Mobilni telefoni, ki omogočajo pošiljanje kratkih sporočil in slik, tlakujejo pot mobilnim osebnim telenapravam, ki bodo utemeljene na uporabi videa.”*

Projekt namaTRE.ba je v zadnjih treh letih opredelil in določil meje obsega in zmožnosti videa v okviru lokalnega konteksta mesta Trebinje ter Bosne in Hercegovine.

* The Nine Lives of Video Art: Technological evolution, the repeated near-death of video art, and the life force of vernacular video, Tom Sherman, 2005 (ed. 2008)

« nazaj na razstavo